Hripavost je precej pogost pojav, ki ga je verjetno doživel že vsak. Ravno zato si lahko na priloženi povezavi preberete, kako si pomagati, če vam težave povzroča hripavost. Slednji izraz namreč označuje različne spremembe glasu človeka. Te spremembe so različne, tako poznamo komaj zaznavno spremembo, malenkost hripav oziroma raskav glas, pa tudi skoraj popolno nezmožnost govorjenja. Slednja stopnja predstavlja največjo spremembo glasu, tu gre za skoraj popolno nezmožnost govorjenja, saj lahko ostane človek popolnoma brez glasu. Spremembe so opazne, za osebo, ki jih doživlja pa je lahko govorjenje, še zlasti glasno govorjenje, velik napor.

Hripavost je torej pogost pojav, katerega smo verjetno vsi vsaj enkrat tudi doživeli. Vzrokov za hripavost pa je več. Tako je v zimskem času velika verjetnost, da pride do vnetja zgornjih dihalnih poti, to vnetje pa navadno spremlja tudi hripavost. Za nastanek vnetja so v 70 % primerov krivi virusi, v preostalih 30 % pa gre navadno za bakterije. Ravno zato je prekomerna uporaba antibiotikov odsvetovana, saj ti delujejo samo na bakterije in ne na viruse, katerih je procentualno občutno več. Vnetje v žrelu in posledično tudi hripavost, pa lahko povzroči gastroezofagealni refluks. Tu gre za zatekanje želodčne kisline iz želodca nazaj v požiralnik.

Vzrok za hripavost pa se lahko skriva tudi v prekomerni uporabi glasu, torej v glasnem govorjenju, petju, vzklikanju ali navijanju. V teh primerih pride do vnetja glasilk, kar se kaže z novonastalo rdečico in oteklino. Ob rahli in zmerni hripavosti je priporočljivo pitje čaja in jemanje pastil, ki obložijo sluznico žrela in grla. Pastile torej ščitijo grlo in žrelo, s tem pa pozitivno vplivajo na izboljšanje glasu. Če se zgodi, da hripavost ob pravilnem postopanju ne izgine v 7 do 14 dneh, pa je priporočljiv obisk zdravnika. Takrat namreč obstaja možnost, da se vzrok za novonastalo stanje skriva drugje.